BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 CALSCALE:GREGORIAN PRODID:adamgibbons/ics METHOD:PUBLISH X-PUBLISHED-TTL:PT1H BEGIN:VEVENT UID:42@koledar.kompot.si SUMMARY:Zbor za rog DTSTAMP:20260810T074336Z DTSTART:20250119T173000Z DTEND:20250119T203000Z DESCRIPTION:Pisalo se je leto 2020 in Mestna občina Ljubljana je kandidiral a za prestižen\nnaslov Evropske prestolnice kulture 2025. V bleščeči prija vni knjigi\, ki si je\nza naslovnico sposodila kar podobo s takratnih kole sarskih protestov\, je kot\nenega osrednjih projektov izpostavila Center R og – kreativni center\, ki naj bi\nnadomestil takrat še delujočo Avtonomno tovarno Rog. Po besedah prijaviteljev\nnaj bi ta med drugim prinesel stal ne delovne prostore več kot 500 ustvarjalcem\,\nposkrbel naj bi za skupnos tne prostore za srečevanje mladih aktivistov in bil\n»vsebinsko namenjen p odpori družbenokoristnih projektov\, sledil načelom\nvarovanja okolja\, kr ožne ekonomije in družbene pravičnosti…«. Center Rog\,\nkakršnega so oblju bljali pred slabimi petimi leti\, naj bi bil torej nekakšen\ngenerator dru žbenega napredka\, stičišče kreativnosti in kritične misli. Začetek\nni bi l vzpodbuden: le nekaj mesecev po oddaji prijave so občinski snovalci\nCen tra Rog tam vzpostavili gradbišče tako\, da so z uporabo brutalnega nasilj a in\nprotipravnih sredstev deložirali prebivalce nekdanje tovarne\, poruš ili njihove\nprostore in uničili več tisoč umetniških del.\n\n\n\n19. janu arja bomo obeležili četrto obletnico nasilnega uničenja Avtonomne\ntovarne Rog\, s katero so se postavili temelji za nastanek Centra Rog. Ob\nobletn ici deložacije in vzpostavitve nove javne institucije\, ki naj bi »bolj\nv ključujoče izpolnjevala družbeno funkcijo porušenega skvota\, si velja z n ekaj\nčasovne distance pogledati\, kaj je rušenju sledilo. Po dveh letih d elovanja\njavnega zavoda bi namreč verjetno težko našli Ljubljančana\, ki ima Center Rog za\nsredišče mestne kreativnosti in kritične misli. Zgradba ni nič več kot kongresni\ncenter z nekaj elitnimi restavracijami\, kafiči in butiki\, ki hkrati izvaja\nbutični program (plačljivih) delavnic. In n e glede na naše stališče do takšnih\ninstitucij (marsikateri meščan je zag otovo zadovoljen že z dejstvom\, da je tam\nzdaj lično urejena stavba)\, m oramo Center Rog ocenjevati po njegovih\nzastavljenih namenih. Vprašati se moramo\, kaj dejansko doprinaša v smislu\ndružbenega napredka. Ali je pos tal stičišče mladih kreativcev\, kjer se rojevajo\nustvarjalni presežki\, novi umetnostni in miselni tokovi? Ali se v njem delajo\npreboji na področ ju varovanja okolja in družbene pravičnosti? Ali generira\ndružbena gibanj a\, politične in ekonomske spremembe? Ali ponuja rešitev za krizo\nprodukc ijskih in bivanjskih prostorov\, zavetje marginaliziranim skupinam?\n\n\n\ nOdgovor je seveda ne. Verjetno ni bilo pretirano težko predvideti\, da me d tapas\nbarom in galerijo družine Čeferin ne bo vzklila pronicljiva družb ena refleksija.\nInstitucija\, ki se je za potrebo gentrifikacije soseske vzpostavila na nasilju\nin zavajanju javnosti\, pač ne more biti nosilka d ružbenega napredka – lahko\nzgolj navznoter reproducira vse procese\, ki j ih je sprožila navzven. Če je\nvčeraj pomagal pri podražitvi okoliških nep remičnin in komercializaciji\nTrubarjeve\, se mora danes Center Rog tudi s am posluževati čedalje več\nkomercialnih najemov in storitev za premožnejš e stranke\, da se lahko finančno\nreproducira. Če so včeraj podpirali brut alen poseg bagrov v rogovsko okolico\,\nrušenje drevoredov in zaščitene st are češnje\, morajo danes gostinci na terasah\nCentra Rog trpeti žgočo vro čino\, ki seva od betonskih tal in steklenih fasad ter\nodganja stranke. I n če so včeraj sodelovali pri izgonu generacije prekarnih\ndelavcev iz skv ota\, se danes sodelavci zavoda sami soočajo s prekarstvom\,\nnizanjem pog odb\, slabimi delovnimi pogoji in šikaniranjem.\n\n\n\nAli je realno priča kovati\, da bo takšna ustanova kaj doprinesla bojem delavcev\nin mladih v mestu? Da bo\, na primer\, kaj povedala o visokih najemninah\,\nzapiranju študentskih domov\, ali selitvi Srednje šole za oblikovanje in\nfotografij o iz Križank? Da bo odigrala kakšno pozitivno vlogo pri reševanju\nPlečnik ovega stadiona ali ljubljanske tržnice? Da bo intervenirala pri velikih\np osekih dreves\, gradnji sporne sežigalnice\, kanala C0 in elitnih stanovan jskih\nprojektov? Stiska prebivalcev se z vsakim letom stopnjuje\, stanova nja in\nprodukcijski prostori se še naprej dražijo\, javne storitve so vse manj dostopne\,\nv mestu vlada razredna segregacija\, samooklicane »napre dne« institucije in\npolitična telesa pa o vsem tem modro molčijo. Ne samo \, da so občinske in državne\nustanove pomagale kapitalskim elitam pri nji hovemu plenilskemu pohodu po\nprestolnici\, zdaj so tudi uporništvo\, alte rnativna kultura in kritična teorija\nprepuščeni občinskim menedžerjem in startup gurujem.\n\n\n\nKonflikt med elitami in prebivalci\, ki se je izra zil v surovi deložaciji Roga\n19. januarja 2021\, je danes še bolj akuten. Prebivalci se poskušajo zoperstaviti\navtoritarnim politikam kapitala na različne načine – od organiziranih oblik\npritiska in pravnih bojev\, spon tanih akcij in uničevanja simbolov »spodobnega«\nmeščanstva\, pa do zasedb novih avtonomnih prostorov\, univerz ali zapuščenih\nmenz\, od koder se v puščobo Ljubljane vrača življenje. Ob uničenju Avtonomne\ntovarne Rog smo zapisali\, da je bil to »katalizator novih družbenih bojev«\, kar\nse je v naslednjih letih nedvomno potrdilo. In medtem ko so se elite poskrile v\ nzavetje svojih klavstrofobičnih trdnjav\, se je rogovski duh upora\, duho vitosti\nin drznosti razpršil po mestu\, v tej razpršenosti pa postal neul ovljiv.\n\n\n\n19. januar zato za nas ni dan žalovanja\, je pa pomembno ob eležje razrednega\nnasilja mestnih oblasti\, ki ga prebivalci ne smemo nik oli pozabiti. In v času\,\nko so izbrisani prebivalci Slovenije – žrtve ra zrednega nasilja neke druge dobe\n– dobili svoj spomenik na Trubarjevi uli ci\, so spomenik dobili tudi deložirani\nRogovci: to je Center Rog sam. Ka jti ta monstruozni stekleni stvor po vseh\nmilijonskih investicijah\, rekl amnih plakatih in nagradah ne bo nikoli več kot\nveliki nagrobni kamen – n e more postati živ prostor kreativnosti in napredka\,\nampak le obeležje u porom\, ki jih je nekoč poskušal zadušiti. Njegova vloga v\nmestu bo vedno le to\, da nas opominja\, kako krvavo družba potrebuje avtonomne\nprostor e.\n\n\n\nBoj za mesto se nadaljuje!\n\n\n\nV Rožni dolini Zbor za Rog\n\n študentsko naselje na igrišču\n\nob 18.30\n\n\n\n--------\n\n\n\nRogoborba za avtonomijo naših življenj in prostorov se nadaljuje. Iz povsod na\nokR OG zbrana druščina\, samoorganizirana skupščina\, bo v živo združevala sil e v\nzvoku\, besedi in sliki.\n\nSeveda brez oblasti\, brez policije\, rep resije.\n\n \n\nIzredne razmere prinašajo izredno oddajo. Priklopi/pridruž i se na 89.3\nmegasrčkov.❤️🖤 🩷\n \n\n19. januarja od 11.00 do 20.30 in napr ej do zadnjega diha se za avtonomijo živi.\n\n\n\nPrisluhni: https://radio student.si/druzba/odprti-termin/zbor-za-rog\n[https://radiostudent.si/druz ba/odprti-termin/zbor-za-rog] URL:https://koledar.kompot.si/event/zbor-za-rog GEO:46.0517013;14.4891429 LOCATION:Igrišče v študentskem naselju - svetčeva ulica 9 STATUS:CONFIRMED CATEGORIES:avtonomno organiziranje,manifestacija,tovarna rog X-ALT-DESC;FMTTYPE=text/html:

Pisalo se je leto 2020 in Mestna občina Lju bljana je kandidirala za prestižen naslov Evropske prestolnice kulture 202 5. V bleščeči prijavni knjigi, ki si je za naslovnico sposodila kar podobo s takratnih kolesarskih protestov, je kot enega osrednjih projektov izpos tavila Center Rog – kreativni center, ki naj bi nadomestil takrat še deluj očo Avtonomno tovarno Rog. Po besedah prijaviteljev naj bi ta med drugim p rinesel stalne delovne prostore več kot 500 ustvarjalcem, poskrbel naj bi za skupnostne prostore za srečevanje mladih aktivistov in bil »vsebinsko n amenjen podpori družbenokoristnih projektov, sledil načelom varovanja okol ja, krožne ekonomije in družbene pravičnosti…«. Center Rog, kakršnega so o bljubljali pred slabimi petimi leti, naj bi bil torej nekakšen generator d ružbenega napredka, stičišče kreativnosti in kritične misli. Začetek ni bi l vzpodbuden: le nekaj mesecev po oddaji prijave so občinski snovalci Cent ra Rog tam vzpostavili gradbišče tako, da so z uporabo brutalnega nasilja in protipravnih sredstev deložirali prebivalce nekdanje tovarne, porušili njihove prostore in uničili več tisoč umetniških del.

19. jan uarja bomo obeležili četrto obletnico nasilnega uničenja Avtonomne tovarne Rog, s katero so se postavili temelji za nastanek Centra Rog. Ob obletnic i deložacije in vzpostavitve nove javne institucije, ki naj bi »bolj vklju čujoče izpolnjevala družbeno funkcijo porušenega skvota, si velja z nekaj časovne distance pogledati, kaj je rušenju sledilo. Po dveh letih delovanj a javnega zavoda bi namreč verjetno težko našli Ljubljančana, ki ima Cente r Rog za središče mestne kreativnosti in kritične misli. Zgradba ni nič ve č kot kongresni center z nekaj elitnimi restavracijami, kafiči in butiki, ki hkrati izvaja butični program (plačljivih) delavnic. In ne glede na naš e stališče do takšnih institucij (marsikateri meščan je zagotovo zadovolje n že z dejstvom, da je tam zdaj lično urejena stavba), moramo Center Rog o cenjevati po njegovih zastavljenih namenih. Vprašati se moramo, kaj dejans ko doprinaša v smislu družbenega napredka. Ali je postal stičišče mladih k reativcev, kjer se rojevajo ustvarjalni presežki, novi umetnostni in misel ni tokovi? Ali se v njem delajo preboji na področju varovanja okolja in dr užbene pravičnosti? Ali generira družbena gibanja, politične in ekonomske spremembe? Ali ponuja rešitev za krizo produkcijskih in bivanjskih prostor ov, zavetje marginaliziranim skupinam?

Odgovor je seveda ne. Verjetno ni bilo pretirano težko predvideti, da med tapas barom in galerij o družine Čeferin ne bo vzklila pronicljiva družbena refleksija. Instituci ja, ki se je za potrebo gentrifikacije soseske vzpostavila na nasilju in z avajanju javnosti, pač ne more biti nosilka družbenega napredka – lahko zg olj navznoter reproducira vse procese, ki jih je sprožila navzven. Če je v čeraj pomagal pri podražitvi okoliških nepremičnin in komercializaciji Tru barjeve, se mora danes Center Rog tudi sam posluževati čedalje več komerci alnih najemov in storitev za premožnejše stranke, da se lahko finančno rep roducira. Če so včeraj podpirali brutalen poseg bagrov v rogovsko okolico, rušenje drevoredov in zaščitene stare češnje, morajo danes gostinci na te rasah Centra Rog trpeti žgočo vročino, ki seva od betonskih tal in steklen ih fasad ter odganja stranke. In če so včeraj sodelovali pri izgonu genera cije prekarnih delavcev iz skvota, se danes sodelavci zavoda sami soočajo s prekarstvom, nizanjem pogodb, slabimi delovnimi pogoji in šikaniranjem.< /p>

Ali je realno pričakovati, da bo takšna ustanova kaj doprines la bojem delavcev in mladih v mestu? Da bo, na primer, kaj povedala o viso kih najemninah, zapiranju študentskih domov, ali selitvi Srednje šole za o blikovanje in fotografijo iz Križank? Da bo odigrala kakšno pozitivno vlog o pri reševanju Plečnikovega stadiona ali ljubljanske tržnice? Da bo inter venirala pri velikih posekih dreves, gradnji sporne sežigalnice, kanala C0 in elitnih stanovanjskih projektov? Stiska prebivalcev se z vsakim letom stopnjuje, stanovanja in produkcijski prostori se še naprej dražijo, javne storitve so vse manj dostopne, v mestu vlada razredna segregacija, samook licane »napredne« institucije in politična telesa pa o vsem tem modro molč ijo. Ne samo, da so občinske in državne ustanove pomagale kapitalskim elit am pri njihovemu plenilskemu pohodu po prestolnici, zdaj so tudi uporništv o, alternativna kultura in kritična teorija prepuščeni občinskim menedžerj em in startup gurujem.

Konflikt med elitami in prebivalci, ki se je izrazil v surovi deložaciji Roga 19. januarja 2021, je danes še bol j akuten. Prebivalci se poskušajo zoperstaviti avtoritarnim politikam kapi tala na različne načine – od organiziranih oblik pritiska in pravnih bojev , spontanih akcij in uničevanja simbolov »spodobnega« meščanstva, pa do za sedb novih avtonomnih prostorov, univerz ali zapuščenih menz, od koder se v puščobo Ljubljane vrača življenje. Ob uničenju Avtonomne tovarne Rog smo zapisali, da je bil to »katalizator novih družbenih bojev«, kar se je v n aslednjih letih nedvomno potrdilo. In medtem ko so se elite poskrile v zav etje svojih klavstrofobičnih trdnjav, se je rogovski duh upora, duhovitost i in drznosti razpršil po mestu, v tej razpršenosti pa postal neulovljiv.< /p>

19. januar zato za nas ni dan žalovanja, je pa pomembno obele žje razrednega nasilja mestnih oblasti, ki ga prebivalci ne smemo nikoli p ozabiti. In v času, ko so izbrisani prebivalci Slovenije – žrtve razredneg a nasilja neke druge dobe – dobili svoj spomenik na Trubarjevi ulici, so s pomenik dobili tudi deložirani Rogovci: to je Center Rog sam. Kajti ta mon struozni stekleni stvor po vseh milijonskih investicijah, reklamnih plakat ih in nagradah ne bo nikoli več kot veliki nagrobni kamen – ne more postat i živ prostor kreativnosti in napredka, ampak le obeležje uporom, ki jih j e nekoč poskušal zadušiti. Njegova vloga v mestu bo vedno le to, da nas op ominja, kako krvavo družba potrebuje avtonomne prostore.

Boj za mesto se nadaljuje!

V Rožni dolini Zbor za Rog

štude ntsko naselje na igrišču

ob 18.30

--------

Rogoborba za avtonomijo naših življenj in prostorov se nadaljuje. Iz povs od na okROG zbrana druščina, samoorganizirana skupščina, bo v živo združev ala sile v zvoku, besedi in sliki.

Seveda brez oblasti, brez policij e, represije.

 

Izredne razmere prinašajo izredno oddajo. Priklopi/pridruži se na 89.3 megasrčkov.❤️🖤 🩷
 

19. januarja od 11.00 do 20.30 in naprej do zadnjega diha se za avtonomijo živi.

Prisluhni: https://radiostudent.si/druzba/odprti-termin/z bor-za-rog

BEGIN:VALARM ACTION:DISPLAY DESCRIPTION:Zbor za rog TRIGGER:-PT1H END:VALARM END:VEVENT END:VCALENDAR