shod proti policijskemu nasilju

V ZNAK PODPORE NAPADENIMA DELAVCEMA IN PROTI POLICIJSKEMU NASILJU SE DOBIMO V ČETRTEK, 23.OKTOBRA OB 17.00 URI V MIKLOŠIČEVEM PARKU, DA GLASNO POVEMO, DA NE DOPUŠČAMO RASNO MOTIVIRANEGA NASILJA NAD NAŠIMI TOVARIŠI IN SODELAVCI!!!

objava Ambasade Rog: https://www.facebook.com/share/1BjfpHTgoj/?mibextid=wwXIfr

BRUTALNI POLICIJSKI NAPAD NA BEGUNCA

V Ambasadi Rog že vrsto let opozarjamo na problem rasnega profiliranja, ki ga izvajajo policija in drugi državni organi. Desetletje agresivnih evropskih politik nadzora meje, ki se vse bolj spreminjajo v policijski nadzor temnopoltih oseb povsod po državi, se namreč vse bolj kaže v odnosu policije do tujcev, ki pri nas živijo in delajo. Ker je policija naučena osebe temnejše polti obravnavati kot potenicalne “ilegalce”, “varnostno tveganje” ali celo “teroriste”, se ti predsodki kažejo tudi v vsakodnevnih interakcijah. Tako se je v soboto, 11.oktobra 2025 zvečer v središču Ljubljane zgodil incident, v katerem so policisti brez razloga brutalno pretepli delavca, ki mu je Slovenija podelila mednarodno zaščito. Gre za enega hujših primerov rasno motiviranega policijskega nasilja.

Dva sodelavca iz skladišča, P iz Nigerije in K iz Kameruna, sta odšla v center Ljubljane na pivo. Prvi je v Sloveniji že 8 let, drugi pa skoraj štiri, oba imata priznan status begunca. Oba sta očeta v svojih štiridesetih, delavca, ki nikoli nista imela težav s policijo oziroma zakonom, poznana sta kot solidarni, nekonfliktni in v skupnosti zelo priljubljeni osebi. Tega večera sta torej sedela v lokalu, pila pivo in se pogovarjala. Vmes se je P zapletel v krajši prepir z dvema fantoma, ki sta mu zasedla stol, medtem ko je odšel na stranišče, pri čemer so vsi trije nekoliko povzdignili glasove, a je K interveniral in pomiril situacijo. Vsi so se na koncu prijazno pomenili in se strinjali, da ni razloga za prepir. A medtem je nekdo očitno že poklical policijo, saj je le-ta prišla pred lokal ravno, ko sta bila P in K v odhodu. Sledilo je nepričakovano, neprofesionalno in nezakonito ravnanje policistov, ki so se odzvali na klic.

Večje število policistov je vdrlo v prostor, kjer se sicer ni odvijal nikakršen konflikt, in ko so zagledali prvo temnopolto osebo - to je bil K, ki se je ravno odpravljal domov - so brez vprašanj planili nanj s solzilcem, ga zbili na tla in ga začeli tepsti po obrazu in glavi s pendrekom. Takoj se mu je z nosa vlila kri. Priskočili so še drugi policisti, ga vklenili in tepli naprej, dokler ni izgubil zavesti. Očevidci so povedali, da so ga, potem ko je ležal na tleh, še brcali v glavo. Šele nekaj minut za tem, ko je izgubil zavest, so poklicali rešilca, ki ga je odpeljal na urgenco. Tam so ga intubirali, bruhal je kri. Na travmatološkem oddelku je preživel tri dni, s popolnoma razbitim obrazom, hudim glavobolom, vid na eno oko je bil zamegljen, vid na drugo oko pa dvojen, ustnice počene, čeljust razbolena, celo telo je bilo zaradi udarcev v bolečinah. Na izvidu piše, da so policaji povedali, da ima poškodbe zaradi pretepa, ki se je zgodil, preden so prišli na lokacijo. Ta pretep se nikoli ni zgodil.

Ko so mu policisti naslednji dan v bolnico dostavili njegove stvari, ki so mu jih zasegli, preden ga je odpeljala urgenca, je v denarnici manjkalo 100 eurov.

Medtem, ko so eni policisti pretepali K iz Kameruna, so drugi odvzeli prostost P iz Nigerije. Nasilno so ga vklenili, čeprav se ni upiral in ga grobo potisnili na policijsko marico, pri čemer so mu do krvi odrgnili kožo na hrbtu in zapestjih. Ko jim je rekel, da saj vendar ni kriminalec in se lahko normalno pogovarjajo, brez da mu zvijajo roke, mu je eden izmed policistov zabrustil: “Ti črni, bodi tiho.” Odpeljali so ga na policijsko postajo in pridržali do jutra. Takrat so mu vročili plačilni nalog za 981 eur, saj naj bi se v lokalu pretepal, grozil, davil goste in žalil policiste ter se upiral aretaciji. Tako je pisalo na zapisniku. Nič od tega ni bilo res.

Ob tem je bilo prisotnih veliko obiskovalcev lokala, ki so zgroženo opazovali dogajanje in vpili na policiste, naj vendar prenehajo s svojim početjem. Vsak, ki je bil takrat tam, je potrdil, da ni bilo nikakršnega pretepa med obiskovalci in da je bilo policijsko ravnanje nehumano.

Normalni policijski postopek si sicer predstavljamo tako:

naprej policija pride na lokacijo in preveri, kaj se dogaja

Če se ne dogaja nič, se pozanimajo, kaj se je dogajalo

Če se izkaže, da se je kaj dogajalo, še preden so prišli na lokacijo, legitimirajo morebitne udeležence, poberejo izjave in sestavijo zapisnik, na podlagi katerega se potem odločijo za morebitne sankcije (plačilni nalog, odvzem prostosti…)

Šele v kolikor se kdo upira postopku in predstavlja nevarnost za sebe in ostale, uporabijo prisilne ukrepe, ki pa so namenjeni temu, da se osebo obvlada in de-eskalira situacijo.

V kolikor se izkaže, da je bil klic na policijo lažen, lahko klicatelj tvega kazen

V tem primeru pa so policisti vdrli v prostor in takoj začeli s pendreki udrihati po obrazu temnopolte osebe, ki se je mirno odpravljala proti domu. Nihče se ni pretepal, nihče se ni upiral. O tem priča tudi dejstvo, da K ni dobil nobene kazni in ni obtožen nobenega prekrška ali kaznivega dejanja.

Čemu potem takšna reakcija? Verjamemo, da si bo policija izmislila kak razlog, s katerim bodo poskusili opravičiti svoje dejanje, vendar noben razlog ne opraviči tega, da osebi razbiješ obraz, mu poškoduješ vid, ga spraviš v nezavest in nato odvržeš v bolnici za nekaj dni s pretresom možganov. Gre za klasičen primer rasno profiliranega policijskega nasilja, kakršnega poznamo sicer iz novic iz Združenih držav Amerike, kjer policisti najprej streljajo preden vprašajo.

Napad strogo obsojamo in zahtevamo sankcije za povzročitelje brutalnega policijskega nasilja. V zvezi s tem bomo uporabili vsa pravna sredstva, kot tudi javne manifestacije. Predvsem pa zahtevamo, da v odnosu policije pride do sprememb. Vsak človek si zasluži dostojanstveno obravnavo in spoštovanje, ne glede na državo izvora in barvo polti. Tega bi se morali policisti še toliko bolj zavedati danes, ko tuji državljani predstavljamo 16% delovne sile, prispevamo h gospodarstvu, plačujemo davke, prispevke in najemnine. Ali ni vendarle čas, da bi bili deležni tudi enakovredne obravnave, ko gremo domov iz službe ali zvečer na pivo?